Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več kot 45.000 gospodinjstev in približno 2.200 podjetij. Po navedbah mestnih oblasti je bil vzrok za izpad požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kjer so bili poškodovani visokonapetostni vodi. Preiskovalci so dogodek opredelili kot politično motiviran napad, za katerega naj bi stali levo usmerjeni skrajneži. Zaradi resnosti poškodb infrastrukture so oblasti opozorile, da bo odpravljanje napak trajalo več dni, kar pomeni dolgotrajno prekinitev oskrbe za številne prebivalce in poslovne subjekte. Berlinska policija in varnostne službe so že začele intenzivno preiskavo incidenta, ki ponovno odpira vprašanja o ranljivosti kritične infrastrukture v nemški prestolnici. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in razprav o varnosti energetskih objektov v državi.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je brez oskrbe pustil več deset tisoč gospodinjstev. Berlinski župan Kai Wegner je potrdil, da je bil vzrok za izpad namerno podtaknjen požar na kabelski infrastrukturi, za katerim po navedbah lokalnih oblasti stojijo levičarski ekstremisti. Napad na ključno energetsko omrežje je povzročil prekinitev dobave elektrike, ki je številni prebivalci niso imeli niti več ur po incidentu. Preiskovalni organi in tehnične ekipe so nemudoma začeli z deli za vzpostavitev ponovne oskrbe in zbiranjem dokazov o storilcih. Nemške oblasti so incident označile za nevaren poseg v kritično infrastrukturo mesta. Čeprav se oskrba postopoma vrača, incident sproža vprašanja o varnosti energetskih objektov v prestolnici. Župan Wegner je obsodil dejanje in poudaril, da tovrstni napadi ogrožajo osnovne storitve in varnost vseh meščanov.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

V regiji Volgograd v Rusiji je izbruhnil požar na plinskem predelovalnem obratu Lukoil po napadu z droni. Rusko obrambno ministrstvo je poročalo o sestrelitvi 19 ukrajinskih brezpilotnih letal nad sedmimi regijami, od tega devet nad regijo Volgograd. Guverner regije, Andrej Bočarov, je poročal o poškodbi kotlovnice in požaru na območju energetskih objektov. Satelitski posnetki so prav tako zaznali požare v bližini plinskega obrata v Kotovem in na naftni črpalni postaji Efimovka, oboje v regiji Volgograd.